1 Re: IZBOR NA HADISI RIJADUS -S-SALIHIN Пон 01 Aвг 2011, 2:16 pm
muharem fazli
Талиб
EHADIS MUHTARE MIN RIJADUS -S-SALIHIN - IZBOR NA HADISI RIJADUS -S-SALIHIN
OD IMAM JAHIJA IBN ŠEREF EN-NEVEVI (631.-676.H.G.)
Avtor na prevodot od Arapko-Bosanski jazik:
Muharem ibn Shaban ibn Fazli
Ramadan (Septemvri) 1429 H.
Melbourne - Australia.
بسم الله الرحمن الرحيم
Bismil-lahir-Rahmanir-Rahim
OD IMAM JAHIJA IBN ŠEREF EN-NEVEVI (631.-676.H.G.)
Avtor na prevodot od Arapko-Bosanski jazik:
Muharem ibn Shaban ibn Fazli
Ramadan (Septemvri) 1429 H.
Melbourne - Australia.
بسم الله الرحمن الرحيم
Bismil-lahir-Rahmanir-Rahim
VOVED;
Blagodarnosta,navistina mu pripagja na Allah subhanehu ue teala! Od Nego pomoš i oprost barame.
Se priklonuvame kaj Nego od našite zla i našite loši dela.Kogo Allah go upati,nema koj da go zaskita,a kogo go ostavi vo zabluda,nema koj da go upati.Fala na Allah,Gospodarot na site svetovi koj né počesti so verata islam kako naš najgolem dar. Salavat i selam na Negoviot izbran pratenik i milenik sallalahu alejhi ve sellem,so kogo Allah ja zapečati svojata objava. Fala na Allah s.v.t.,koj ja napravi lubovta kon Nego i Negoviot Pratenik s.a.v.s.,vrv na sovršen iman.Svedočam deka ne postoi drug bog osven Semoќniot Allah s.v.t.,Koj e Eden (i samo Eden) i nema sorabotnik; svedočam deka Muhammed السلام عليكم ورحمة الله وبركاته sallalahu alejhi ve sellem,e Pratenik na Allah s.v.t,neka e mir i spas na nego,na negovoto semestvo,na negovite ashabi (drugari),i na site dobri vernici koi go sledat negoviot pat do Sudniot den Amin.
Autor na originalnata kniga”Rijadus-Salihin”,Ebu-Zekerija Jahja b.Šeref en-Nevevi,eden od najgolemite priznati hadiski stručnjaci,roden e 631 godina po hixra,vo mestoto Neva,južno od Damask (Sirija).Kako mlad došol vo Damask,kade se posvetuva vo studiite na tefsir,hadis i fikh.
Napišal poveќe dela od navedenite granki,od koi go priklučuvam i negoviot “Komentar El-esmau vel-lugat”, ”Revdatut-talibin”,”El-ezkar”,”Et-tibjan fi adabi hameletil-Kur’an.”
Svoeto epohalno fikhsko delo,”El-Mexmu”,vo koe nesporedno se koristi so dokazite od Kur’an i hadis,gi usporeduva mislenjata na methebite i učenjacite i izbira naj ispraven stav vrz osnova na svojot osoben ixtihad, koe ne uspeal da go završi. Vo toa go pretekla negovata smrt,vo 45 godini na životot,676.godina,po hixra.Umira vo svoeto rodno mesto Nevi.
Beše posebno omilen vo narodot,a negovite dela bea širokogradno prifateni i ocenuvani kako mnogu korisni i značajni.
“Rijadus-salihin”(“Gradina na pobožnite”) e remek-delo na Nevevi,za koe Mahmud et-Tahan,vo svojata kniga ”Usulut-tahrix”, isteknuva deka bi trebalo da go ima sekoja muslimanska kuќa.
Načinot i postapuvanjeto vo izborot na hadisite vo ova zbirka,Nevevi go objasnil vo uvodnoto poglavie, kažuvajќi:
Odlučiv da sostavuvam izbor na verodostojni hadisi koi ќe prifaќa sè što mu e potrebno za čovekot na patot kon Ahiret i što ќe go snabduva so ubavi osobini,vnatrešni i nadvorešni.
Izborot ќe se sostoi od poglaviata za ubavite vetuvanja i strašnite zakani,so raznovrsni adabi (vrstite na živeenje) na pobožnite; za asketizmot,duševnite vežbi,sovršenstvoto na moralot,čistenje i lečenje na srceto,čuvanje i vraќanje od kriviot pat na racete i noxete,i ostanatite delovi na teloto (zaštita od grevovite),kako i mnogu drugi upatstva za pravite vernici.
Sum se zadolžil deka vo ovoj del ќe spomnuvam samo verodostojni i jasni hadisi vrz zadolžitelno citiranje na poznatite zbirki na autentičnite verodostojni hadisi kade i pod koj broj se naogja sekoj hadis.
1. ISKRENOST VO NIJJETOT I DOLŽNOSTA NA NEJZINOTO PRISUSTVO VO SITE DELA,
ZBOROVI,SOSTOJBI-JAVNI I TAJNI.
1.Namerata treba da bide napravena so srce a ne usmeno,ne citirajќi nešto posebno,iako nekoi lugje se obiduvaat i učat da citiraat usmeno,i pokraj toa što e ova novotaria vo verata.Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,deka veli:
ZBOROVI,SOSTOJBI-JAVNI I TAJNI.
1.Namerata treba da bide napravena so srce a ne usmeno,ne citirajќi nešto posebno,iako nekoi lugje se obiduvaat i učat da citiraat usmeno,i pokraj toa što e ova novotaria vo verata.Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,deka veli:
إنما الاعمال بالنيات“'Innemel e'amelu bin-nijjet"Delata,navistina,se merat spored nivnata namera.
I na sekoj čovek mu pripagja ona što si go naumil.Taka,onoj čija hixra ke bide poradi Allah s.v.t.,i zaradi Negoviot Pratenik s.a.v.s.,hixrata togaš e poradi niv.A onoj čija hixra e za da postigne nešto što e od ovoj svet ili da venča žena, hixrata negova,togaš,e zaradi ona za što se iselil.”(Rijadus-Salihin Hadis br.1)
Allah subhanehu ue teala veli:
قُلْ إِن تُخْفُواْ مَا فِي صُدُورِكُمْ أَوْ تُبْدُوهُ يَعْلَمْهُ اللّهُ وَيَعْلَمُ مَا فِي السَّمَاوَاتِ وَمَا فِي الأرْضِ وَاللّهُ عَلَى كُلِّ شَيْءٍ قَدِيرٌ
“Kaži:“Ќe go kriete ona što e vo srcata vaši ili javno ќe go kažete,Allah znae.” (Sura Ali Imran 3:29)
2.Ajše,neka e Allah zadovolen so nea,prenesuva:
Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol: ”Vojska od izopačeni lugje ќe ja napadne Ka’ba i koga ќe dostignat vo suvata pustina, site niv zemjata ќe gi goltne.”Ajša r.a.,praša:”O Allahov Prateniku! Zošto site niv?”Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,reče: ”Site tie ќe bidat goltnati od zemjata,no,ќe bidat voskrsnati za da im se Sudi po nivnite nameri.”
(Rijadus-Salihin Hadis br.2)
3.Ajše,neka e Allah zadovolen so nea,prenesuva:Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol:
”Nema da ima hixra (preseluvanje) posle pobedata na Meka osven xihad (nastojuvanje i borenje na Allahoviot pat) koe ќe prodolžuva i dobrata namera (nijjet).“ (Rijadus-Salihin Hadis br.3)
4. Ebu Abdullah Xabir b.Abdullah El-Ensari r.a.raskażuva:“Bevme so Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,vo edna bitka, koga reče: “Navistina vo Medina ima lugje koi celo vreme se so vas (po nagradata),kade i da se dviżite,no,bolesta gi spreči za da bidat navistina so vas.“A vo drugiot rivaet stoi:“Tie imaat nagrada zaedno so vas.“
Istiot hadis go prenesuva i Buhari,od Enesa r.a.,“Bevme so Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,na vraќanjeto od bitkata na Tebuk,reče:“Navistina,vo Medina zad nas ostanaa koi,kade i da odime,po bilo koja dolina ili planina,stalno se so nas (vo Allahovata nagrada),zatoa što bolesta gi spreči da pojdat. so vas“ (Rijadus-Salihin Hadis br.4)
5.Od Ebu-Jezid Ma’n ibn.Jezid ibn Ahnes r.a.,(Ma’n,tatko mu i dedomu bea ashabi),deka rekol:“Vo edna prilika tatko mi Jezid,trgna nastrana nekolku zlatnici da gi podeli za sadaka,i taka zlatnicite gi ostavi pokraj eden čovek vo xamijata,a jas gi zedov i dojdov doma.Tatko mi reče:
“Vallahi nemav namera tebe da ti gi dam“,pa se pożaliv kaj Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,na što reče:“Tebe ti pripagja ona što si naumil,o Jezid,a tebe ti pripagja ona što si go zemal,o Ma’ne!” (Rijadus Salihin Hadis br.5)
6.Ebu Išak Sa'd bin Ebu Vekkas r.a.,eden od desette ashabi (drugari) koj bil izvesten so dobra vest deka ќe vleguva vo Xennet,prenesuva:“Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,me poseti vo mojata bolest koja počna da se vlošuva vo godinata na Haxxet-ul-Veda (Proštalen Haxx).Jas rekov,“O Allahov Prateniku,kako što gledaš Jas se mačam so mojata bolest i Jas sum bogat čovek i nemam nikogo koj da go nasledi moeto bogatstvo osven mojata ќerka.
Dali da davam dve tretini od moeto bogatstvo na milosrdnost?“ Toj reče: “Ne.“
Jas rekov:“Polojnata?“Toj reče:“Ne.“Potoa go prašav:“Dali možam da davam edna tretina?“
Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,reče:”Davaj edna tretina,i toa e mnogu.Po dobro e da gi ostaviš tvoite naslednici bogati odkolku siromasi koi ќe pitat po narodot.Ti nema da razdeliš ništo na milosrdnost vo imeto na Allah,nego ќe bideš nagraden za toa; pa i za troška hrana što go hraniš tvojata žena.“
Rekov:“O Allahov Prateniku,dali ќe gi preživuvam moite drugari?“
Reče:“Ako gi preživuvaš drugite i napraviš bilo kakvo dobro zaradi Allah,ќe postigniš po golem stepen na tvojata pozicija.Ti ќe gi nadživuvaš.Tvoeto nadživuvanje ќe bide korisno za lugjeto (muslimanite) a štetno za drugite (neprijatelite na Islam.) Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,potoa reče:“O Allah,dopolni go za moite drugari nivnoto iseluvanje da ne im bide pričina da go poreknuvaat.Sa'd bin Kavle beše ne uspešen.Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,go prežali negovata smrt dodeka umre vo Meka.“ (Rijadus Salihin Hadis br.6)
7.Ebu Hurejre Abdurrahman ibn Sahr r.a.,prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol:
”Inn-Allah laa jendhuru ila ajsaadikum ve laa ila suvarikum ve lekin jendhuru ila kulubikum.)
“Navistina,Allah s.v.t.,ne gleda na vašite tela,nitu vo vašite lica,tuku gleda vo vašite srca i vo vašite dela!”
(Rijadus-Salihin Hadis br.7)
8.Se prenesuva od Ebu Musa el-Eš‘ari r.a.,deka rekol:“Allahoviot Pratenik s.a.v.s.bil prašan za čovekot koj se bori da bi pokażal hrabrost,koj se bori zaradi slavata na svoeto pleme,koj se bori za da bide viden....koja od ovie borbi e na Allahoviot pat? Na toa Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,odgovoril:“Koj se bori Allahoviot zbor (Zakon) da bide nad sé,toj e na Allahoviot pat!” (Rijadus-Salihin Hadis br.
9.Ebu Bekr En-Nefej’ibn Haris es-Sekafi r.a.,prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol:
“Koga se presmetuvaat dvajca muslimani so svoite sabji,i ubiecot i ubieniot ќe bidat vo Xehennem.”Togaš jas rekov (veli Ebu Bekr): “Allahov Prateniku,za ubiecot ni e jasno,no zošto ubieniot?
Togaš,Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,reče:“Zošto i toj naumil da go ubie drugiot.” (Rijadus-Salihin Hadis br.9)
10.Ebu Hurejre r.a.,prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol:”Čovečkiot namaz vo xema’at e po vreden od negoviot namaz vo negovata kuќa,ili vo duќanot vo koj raboti,za dvaest i nekolku stepeni.Toa e zatoa što, koga čovekot ubavo ќe zema abdest i trgnuva za na xamija,so klučna namera (nijjet) da klanja namaz vo xema'at, so sekoj negov čekor mu se zgolemuva za eden stepen i mu se briši po edna greška,se dodeka ne vleguva vo xamija,a od momentot koga ќe vleguva vo nea,toj e vo namaz se dodeka e vo xamija zaradi namaz.Sekogo od vas,melecite go blagoslovuvaat se dodeka e na mestoto kade što klanjal velejќi:O Allah,smiluvaj mu se! oprosti mu i primi go pokajanieto negovo!Melecite toa go činat se dodeka čovekot ne voznemiruva nekogo,ne go izgubil abdestot i so toa ќe gi voznemiruva melecite.” (Rijadus-Salihin Hadis br.10)
11.Abdullah ibn-'Abbas r.a.,prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol:
“Allah s.v.t.,odredil dobri i loši dela,potoa,toa go objasnuva:Koj naumil da napravi dobro delo,potoa ne go pravi (ќe bide sprečen),Allah s.v.t., toa delo mu go vpišuva vo celost kako da go napravil,a ako naumil da napravi dobro delo,pa go napravil,Allah s.v.t.,mu zapišuva od deset do sedumstotini pati,pa duri i poveќe.A ako pak posakuva da napravi nekoe lošo delo,a ne go pravi,Allah s.v.t.,mu zapišuva edno dobro delo,a ako zasaka da napravi nekoe lošo delo,i ќe go napravi, Allah s.v.t.,mu zapišuva samo edno lošo delo.“ (Rijadus-Salihin Hadis br.11)