1 Akidata na sufizmot Пон 08 Aвг 2011, 4:27 pm
muharem fazli
Талиб
Akidata na sufizmot
Aftor na prevodot od del na knigata
'El-Ihja'od arapsko-bosanski jazik
Muharem ibn Shaban ibn Fazli
Melbourne - Australia.
بسم الله الرحمن الرحيم
Bismil-lahir-Rahmanir-Rahim
Vo imeto na Allah Dobrotvorniot-Milosliviot)
Hafiz ibn Hadžer rekol:
“Vakvite dela imaat kontra efekt od toa što tie sakaat so toa da postignat taka da nivnata sostojba poveќe im se vlošuva.“
(Hafiz ibn Hadžer Fethul-bari,2/442)
El-Hilal je rekol:
“Mu rekov na Abdurrahman ibn Mehdij:“O Ebu Seide vo našeto mesto se naogaat luge od ovie sufi,pa mi reče:“Nemoj da im se približuvaš
zatoa što megu niv sum videl takvi slučki koi dospeale do ludilo a nekoi postanale heretici,zindici i otpadnici od islamot.“
(Telbis Iblis,257)
EL KADI IJAD:
Ibn Ukajl,Allah s.v.t.,da mu se smiluva,bil drugar na Gazali pa od koga go zapozna sostojbata na sufite reče:“Ne sakam da bidam so sufite.Tie mutekellimi (apologetičari,racionalisti) go napagaat akidata preku somnevanje vo Šerijatot so pobuda na šubhi (sumnevanja) vo psihata na lugeto,taka što sufite gi poništuvaat delata i zakonite,a i zakonite na site veruvanja so svoite zborovi:
“Moeto srce me izvesti od mojot Gospodar.“So toa,nemu ne mu e potreben Pratenikot sallallahu alejhi ve sellem,i negoviot Sunnet.”
Dojdov do zaklučok deka menhadžot (pravecot) na ovie mutekellimi (racionalisti) e somnevanje,dodeka patot na ovie sufi e zabluda.
Šejh Sejid Sabik kažuva:
"Kolkava šteta mu napravia samo so gradenje na mauzolei po grobištata i nivnoto ukrasuvanje za koe plače islamot.Od toa e sopstvenata pojava na ubeduvanjeto (akidata) kako što e akidata na nevernicite vo pogledot na kipovite.Pa gi obožuvaat mislejќi deka tie se vo sostojba da im pomognat.Potoa gi napravia idoli(predmeti)
od koi baraat da im gi rešat nivnite potrebi i naslonuvanje od koi baraat spas.Od niv molat i baraat ona što Allahovite robovi inaku molat i baraat od svojot Gospodar.Premzevaat patuvanja do kaburi i turbinja na posebni luge,ќe se češaat po nivnite grobovi barajќi bereќet i od niv baraat i molat pomoš vo nivnite nesreќi.Na kratko rečeno,sufite go pravat sve ona što go pravele džahilite vo džahilietot vo pogled na nivniot ibadet kon kipovite.Inna lillahi ve inna ilejhi radži’un.”
I prodolžuva da kažuva Sejid Sabik:
I što e najlošo pokraj pravenje na ovoj težok zlo i jasnoto neverstvo,ne možeš da najdeš nekoj zaradi toa vo imeto na Allah s.v.t.,da se luti i ne možeš da vidiš lubomora vo pogled na začuvanjeto na ova česna vera,nitu alim,nitu student,nitu minister,
nitu princ nitu vladatel.“
Do nas pristignaa mnogu vesti,vo koi nema somničenje,deka mnozinstvoto na ovie kabursko-evlijski obožavateli vo slučaj na rasprava so niv ako pobaraš da se zakolni vo imeto na Allah s.v.t.,
krivo bi se zakolnil.Pa potoa koga bi bil prašan:“Vo imeto na tvojot šejh i tvoeto ubeduvanje kon“toj i toj evlija“,togaš bi počnal da mucka bi go navednal glavata i bi ja priznal vistinata.“ Ova e naj očevidniot dokaz deka nivniot širk e nad širk na onie koi velat deka Allah s.v.t.,e eden od dvajcata ili da e Allah s.v.t.,eden od trojca. (Sejid Sabik,Fikhus-sunne,1/402)
IMAM ŠAFIJA;
Vo vremeto na svojot život,Imam Šafi go videl početokot na formiranjeto na sufijskite izmisluvanja i od site imami i celata ulema naj poveќe im se sprotivuval na sufizmot.Od nego vo toj kontekst se prenesuvaat mnogu predania.
Taka se prenesuva deka Bejheki vo“Menakibu Šafi’ijj,2/208“,
zabeležil:go slušnav imam Šafi koga reče:
“Ako čovekot vo početokot na denot bi se zafatil so sufizmot ne bi go dočekal pladnevo a veќe bi go videl kako pobesnat.“
Vo prodolženieto imam Šafi kažuva:“Nikogaš ne sum videl ni eden sufi da e normalen,osven Muslima Havvasa. ”
Ibn Dževzi vo‘Telbis Iblis’zabeležuva deka imam Šafi rekol:
“Nikoj ne ќe živee so sufite četirieset dena a da ne go izgubi pametot za stalno.“
Ponatamu,imam Šafi spomenuva:“Vo Irak zad mene ostaviv nešto
što go narekuvaat“et-tegbir“što go izmislile hereticite, zindicite,
koi gi odvraќaat lugeto od Kur'anot.“
(Hilal,El -Emru bil ma’ruf ven-nehju anil munker,36,Ebu Neim, Hulijet, 9/146,Ibn Dževzi,244-249)
EBU BEKR ET–TERTUŠI REKOL:
“Znaj,Allah ti se smiluval,deka menhadžot (pravecot) po koj odat sufite pretstavuva neznaenje,zabluda i neispravnost.Islam e ona što
ni e dostaven vo Allahovata Azze ve Dželle,Kniga i vo Sunnetot na Negoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem.A što se odnesuva do tancuvanje ašikluk i lubov pomegu sufite,treba da se napomenuva deka prvite luge koi toa go izmislile bea prijateli Samiriovi koga im napravil zlatno tele koe rikalo.Negovite pristalici potoa počnale da tancuvaat okolu nego i da mu iskažuvaat lubov (tevadžud).Takvoto odnesuvanje go pretstavuva verata na nevernicite
i obožavateli na teleto.A što se odnesuva do“kadiba“ (ritualot so tapani),prvite koi počnale toa da go praktikuvaat se hereticite-zindici kako bi gi odalecile muslimanite od Allahovata Kniga.
Sedenkata na Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem so negovite ashabi,izgledaše taka,kako na glavite da im bea pticite na smirenosta.
Zatoa dolžnosta e na sultanot i negovite pomagači da go zabranat nivnoto prisustvo vo džamiite i na drugite mesta.
Ne mu e nikomu dozvoleno koj veruva vo Allah i Sudniot den da prisustvuva vo nivnite sedenki so niv nitu da gi pomaga vo nivniot batil.Na vakvoto mislenje se imam:Malik,Ebu Hanife,Šafi i Ahmed ibn Hanbel,kako i ostanatite imami od islamot a Allah,Azze ve Dželle,upatuva na Praviot pat.“
(El-Džami’u liahkamil-Kur’an,imam Kurtubi,11/237-238)
IMAM EBUL FEREDŽ IBN DŽEVZIJ:
Ibn Dževzij vo svojata kniga,“Telbis Iblis“,od koga što go spomnal Iblisovata zabluda na sufite vo pogledot na tancuvanje i pristrastnost,rekol:“Našite fekihi ne primaat svedočenje od peači i igraorci,a Allah upatuva na Praviot pat.“
(Telbis Iblis,imam Ebul Feredž ibn Dževzij,163-167)
Vo knigata"Tertibul medarik"od El Kadi Ijjad,Et Tunejsi kažuva:“Bevme kaj Malik ibn Enes,pa nekoj čovek od Nisbin reče:“Kaj nas ima luge za koi se zboruva deka se sufi.Mnogu jadat,potoa peat,
stanuvaat i tancuvaat.
Malik ibn Enes praša:“Dali se tie deca?
Ne,ne se,odgovori toj.Dali se tie budali?,praša Malik.
Čovekot odgovori: Tie se šejhovi i imaat pamet.Ne sum slušnal deka nekoj od muslimanite da napravi nešto slično na ova,reče Malik.“
Kažuva imam El-Bika'i:
“Onoj koj veruva deka nekoj ima pat kon Allah s.v.t.,bez da go sledi Pratenikot sallallahu alejhi ve sellem,toj e nevernik i prijatel na šejtanot,prema mislenjeto na (idžma') i ulemata.“
(El Džam'iu li ahkami El Kur'an 11/16)
PROČITAJTE ŠTO PIŠUVA VO KNIGITE NA SUFI-POVIKUVAČI NA VRATITE NA DŽEHENNEM
Vo biografijata na Muhammed el Firgal pišuva deka često pati zboruval: “Si odev pred Allah pod Aršot i mi reče toa i toa,a jas Nemu toa i toa.“ (El Ihja 3/24)
Kažuva Ebu Turab: “Eden pat da si go videl Ebu Jezid po korisno bi ti bil nego da go vidiš Allah sedumdeset pati.“
(Avariful me'arif 56)
Mnogu od sufistite tvrdat deka direktno od Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem,dobivaat vizii,pravila i dr.So ova se podrazbira deka verata ne e nadopolneta i deka šerijatot stalno se nadopolnuva,a Allah s.v.t.,vo Kur'anot veli:“ أَكْمَلْتُ لَكُمْ دِينَكُمْ وَأَتْمَمْتُ عَلَيْكُمْ نِعْمَتِي وَرَضِيتُ لَكُمُ الْإِسْلامَ دِينًا“Al jeumel akmal tu lekum dinekum ve etmumtu alejkum ni'meti ve reditu lekum al Islam edine.”
Značenjeto:“Denes vi ja nadopolniv verata vaša i go ispolniv blagodatot Moj kon vas,i zadovolen sum Islamot da vi bide vera”.
(Sura El-Maide 5:3)
Ibn Arabi spomnuva; deka knigata "Fasusul hikem"vo sonot mu go dal Allahoviot Pratenik,a vo stvarnost go primenuva ona što mu go zacrtal Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem.“
(El Hedijje el hadije 104)
Za otkrivanje na gajbot (skrienoto),Gazali kažuva:“Toa ne ќe se ostvaruva osven so osamuvanje vo temna prostorija,a ako nema temna prostorija,neka ja spušti glavata kon gradite ili neka se zavitka vo alištata.Togaš ќe slušne kako go povikuva vistinata i ќe go vidi vozvišenoto božije prisustvo.“
(Et Tesawuf bejnel hakki vel batil-iz knjige"El Futuhatulmekije")
Kažuva Gazali:
“Potoa se povlekuva vo džamija...i sedi nevraboten,vo polna meditacija,i ne treba da gi voznemiruva svoite misli so učenje na Kur'an,nitu so razmisluvanje za nejzinoto objasnuvanje,nitu so knigite na hadisi i sl..“ (El Ihja 4/251)
Sufite tvrdat deka onoj koj naiduva do ova vistina i se uveruva deka e toj Allah,ne e dolžen da sledi šerijat.Kažuva ibn Arabi:
“Rob e Gospodarot,a Gospodar e robot.“ (Et Taijje)
PRELISTUVAJЌI JA KNIGATA"MIŠKATUL ENVAR”,
KOJA JA NAPISAL GAZALI,GO PRIMETIV SLEDNOTO:
Er Rifai kažuva:
“Koga evlijata ќe se dogovori tajno so Allah,Toj go zadolžuva da upravuva so ona što e izmegu nebesata i Zemjata....potoa postanuva božji atribut,ništo ne mu e nevozmožno.“
(Hazihi hijes-sufijje 125)
Kažuvaat: “Šejhot nema da bide šejh dodeka ne gi očisti grevovite na svoite učenici od Levhi Mahffuz.“ (El Džami 2/142)
Kažuva Nuruddin el Ješreti:
“Sufi doaga do toj stepen da kažuva na nešto“bidi“i toa bidnuva.A na nekoi im e dovolno toa da go pomislat.“
(El Džami 2/135)
Kažuva Eš Ša'arani vo biografijata na svojot šejh Ali el Hawas:
“Go znaeše životniot vek na svoite stvorenija,a seto ova od edna
pričina,gledaše vo Levhi Mahfuz."
(Nesrul mehasinil galije 1/111)
Šejh Abdullah Bailevi beše prisuten vo zakopot na eden čovek,pa rekol:
“Koga Munkir i Nekir go prašale ovoj mejjit(umren):“Koj ti e Gospodar?,toj im rekol:Mojot šejh Bailevi.Pa jas se založiv za nego.Prodolžija da go ispituvaat,a toj pak istoto im go reče,pa si rekoa:Dobro dojde i neka si pozdraven i ti i tvojot šejh.
“Velat:“Vaka treba da go čuva šejhot svojot učenik duri i posle negovoto umiranje. (Ibid 296/1)
Muhammed el Hanefi na samoto umiranje,zboruvaše:
“Koj ќe ima kakva potreba neka doaga na mojot grob i neka pobara,jas ќe mu go ispolnam.“ (El Džami 379/1)
Kažuva Gazali:
“Znaj deka slušanje na pesna e po efektivno za duhovnosta od Kur'anot za sedum pati.“ (El Ihja 2/298)
Vo biografijata na Šerif el Medžzub se kažuva:
“Vo Ramazan za vreme na postenje jadeše i zboruvaše: Jas sum osloboden od postenje,mojot Gospodar me oslobodil.“
(Et Tabekat 2/150)
IMAM EZ ZEHEBI za smrt-ta na Jusuf el Kumeni,kažuva:
“Toj e onoj za kogo narodot potvrduva da e Allahov evlija.Toa go dokažuvaat so otkrivenijata i ludiot govor.Ovie nešta se od vračari,sveštenici i bezumni koj imaa džin prijatel.Vakvite scenarija se počesto vo posledno vreme.Neka e Allah na pomoš.Ovoj Jusuf bi se gnasel so sopstvenata močka,bi odel bos i ne klanjal.“
(El Kešf 776)
Sufijskite poglavari go učat murid-ot (učenikot) na toj način da bide kaj šejhot kako mrtovec vo racete na onoj koj go kapi.Tie velat:“Koj ќe mu kaže na šejhot: zašto?,nema da uspee nikogas.Pokornosta kon šejhot e farz (dolžnost).
Kažuvaat: “Ako bi videl ubava i zgodna žena kako vleguva kaj šejhot i toj se osamuva so nea,ti zagrej mu voda neka se kapi.“ (El-Hedijjel hadijje 129)
Vo biografijata na Ibrahim ibn Usejfir pišuva:
“Urinata negova bila kako belo mleko.Bi došol do takva situacija da
se raspravam so samiot sebe.Bi mu smetal učenjeto na muezinot
“Allahu Ekber“pa bi stanal da go gadja so kamenja zboruvajќi:
Na tebe,kuče edno! Pa bi rekol: O muslimani,ne veruvame dodeka ve ima poveќe od nas.“ (Et Tabekat 2/140)
Eš Ša'arani ni zboruva za svoite kerameti,pa si kažuva:
“Sum bil blizu Pratenikot,sallallahu alejhi ve sellem,na kratko rastojanie izmegu mene i nego.Duri,ponekogaš sum go stavil rakata na negoviot kabur(grob),a sum bil vo Egipet.“
(Letaiful minen 1/
Vo biografijata na Muhjiddin ibn Arebi pišuva:
“Spomenuvaat deka Kaba pravela tavaf okolu nego i nemu mu se pokorila.“ (El Džami'u 1/120)
Vo biografijata na Ahmed el Faruki pišuva:
“Mnogu pati bil vozdignat nad Aršot.Za Ramazan go povikale na iftar negovite deset muridi (učenici) i toj im se odzvi.I koga doaga zajdisonce bil kaj sekogo eden od niv deset vo isto vreme i iftareše so niv.“ (Ibid 1/335)
El Džunejd kažuva:
“Za muridot (učenikot) početnik,e naj dobro da ne se zafati so srceto svoe so tri nešta: Zarabotuvačkata,traganje na hadis i so ženidba,vo sprotivno negovata položba ќe se promeni.“
A potoa reče:“Najdobro e za sufijata ništo da ne pišuva i ne čita,zatoa što toa e po prilagodno za održuvanje na koncentracija.“
(El Ihja 1/11)
Teško na onie koi si gi zedoa aftoritetite za vistina namesto vistinata za aftoritet.
Ova beše samo edno kratko patuvanje po morskite dlabočini na sufizmot poln so širk i kufr.
Aftor na prevodot od del na knigata
'El-Ihja'od arapsko-bosanski jazik
Muharem ibn Shaban ibn Fazli
Melbourne - Australia.
بسم الله الرحمن الرحيم
Bismil-lahir-Rahmanir-Rahim
Vo imeto na Allah Dobrotvorniot-Milosliviot)
Hafiz ibn Hadžer rekol:
“Vakvite dela imaat kontra efekt od toa što tie sakaat so toa da postignat taka da nivnata sostojba poveќe im se vlošuva.“
(Hafiz ibn Hadžer Fethul-bari,2/442)
El-Hilal je rekol:
“Mu rekov na Abdurrahman ibn Mehdij:“O Ebu Seide vo našeto mesto se naogaat luge od ovie sufi,pa mi reče:“Nemoj da im se približuvaš
zatoa što megu niv sum videl takvi slučki koi dospeale do ludilo a nekoi postanale heretici,zindici i otpadnici od islamot.“
(Telbis Iblis,257)
EL KADI IJAD:
Ibn Ukajl,Allah s.v.t.,da mu se smiluva,bil drugar na Gazali pa od koga go zapozna sostojbata na sufite reče:“Ne sakam da bidam so sufite.Tie mutekellimi (apologetičari,racionalisti) go napagaat akidata preku somnevanje vo Šerijatot so pobuda na šubhi (sumnevanja) vo psihata na lugeto,taka što sufite gi poništuvaat delata i zakonite,a i zakonite na site veruvanja so svoite zborovi:
“Moeto srce me izvesti od mojot Gospodar.“So toa,nemu ne mu e potreben Pratenikot sallallahu alejhi ve sellem,i negoviot Sunnet.”
Dojdov do zaklučok deka menhadžot (pravecot) na ovie mutekellimi (racionalisti) e somnevanje,dodeka patot na ovie sufi e zabluda.
Šejh Sejid Sabik kažuva:
"Kolkava šteta mu napravia samo so gradenje na mauzolei po grobištata i nivnoto ukrasuvanje za koe plače islamot.Od toa e sopstvenata pojava na ubeduvanjeto (akidata) kako što e akidata na nevernicite vo pogledot na kipovite.Pa gi obožuvaat mislejќi deka tie se vo sostojba da im pomognat.Potoa gi napravia idoli(predmeti)
od koi baraat da im gi rešat nivnite potrebi i naslonuvanje od koi baraat spas.Od niv molat i baraat ona što Allahovite robovi inaku molat i baraat od svojot Gospodar.Premzevaat patuvanja do kaburi i turbinja na posebni luge,ќe se češaat po nivnite grobovi barajќi bereќet i od niv baraat i molat pomoš vo nivnite nesreќi.Na kratko rečeno,sufite go pravat sve ona što go pravele džahilite vo džahilietot vo pogled na nivniot ibadet kon kipovite.Inna lillahi ve inna ilejhi radži’un.”
I prodolžuva da kažuva Sejid Sabik:
I što e najlošo pokraj pravenje na ovoj težok zlo i jasnoto neverstvo,ne možeš da najdeš nekoj zaradi toa vo imeto na Allah s.v.t.,da se luti i ne možeš da vidiš lubomora vo pogled na začuvanjeto na ova česna vera,nitu alim,nitu student,nitu minister,
nitu princ nitu vladatel.“
Do nas pristignaa mnogu vesti,vo koi nema somničenje,deka mnozinstvoto na ovie kabursko-evlijski obožavateli vo slučaj na rasprava so niv ako pobaraš da se zakolni vo imeto na Allah s.v.t.,
krivo bi se zakolnil.Pa potoa koga bi bil prašan:“Vo imeto na tvojot šejh i tvoeto ubeduvanje kon“toj i toj evlija“,togaš bi počnal da mucka bi go navednal glavata i bi ja priznal vistinata.“ Ova e naj očevidniot dokaz deka nivniot širk e nad širk na onie koi velat deka Allah s.v.t.,e eden od dvajcata ili da e Allah s.v.t.,eden od trojca. (Sejid Sabik,Fikhus-sunne,1/402)
IMAM ŠAFIJA;
Vo vremeto na svojot život,Imam Šafi go videl početokot na formiranjeto na sufijskite izmisluvanja i od site imami i celata ulema naj poveќe im se sprotivuval na sufizmot.Od nego vo toj kontekst se prenesuvaat mnogu predania.
Taka se prenesuva deka Bejheki vo“Menakibu Šafi’ijj,2/208“,
zabeležil:go slušnav imam Šafi koga reče:
“Ako čovekot vo početokot na denot bi se zafatil so sufizmot ne bi go dočekal pladnevo a veќe bi go videl kako pobesnat.“
Vo prodolženieto imam Šafi kažuva:“Nikogaš ne sum videl ni eden sufi da e normalen,osven Muslima Havvasa. ”
Ibn Dževzi vo‘Telbis Iblis’zabeležuva deka imam Šafi rekol:
“Nikoj ne ќe živee so sufite četirieset dena a da ne go izgubi pametot za stalno.“
Ponatamu,imam Šafi spomenuva:“Vo Irak zad mene ostaviv nešto
što go narekuvaat“et-tegbir“što go izmislile hereticite, zindicite,
koi gi odvraќaat lugeto od Kur'anot.“
(Hilal,El -Emru bil ma’ruf ven-nehju anil munker,36,Ebu Neim, Hulijet, 9/146,Ibn Dževzi,244-249)
EBU BEKR ET–TERTUŠI REKOL:
“Znaj,Allah ti se smiluval,deka menhadžot (pravecot) po koj odat sufite pretstavuva neznaenje,zabluda i neispravnost.Islam e ona što
ni e dostaven vo Allahovata Azze ve Dželle,Kniga i vo Sunnetot na Negoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem.A što se odnesuva do tancuvanje ašikluk i lubov pomegu sufite,treba da se napomenuva deka prvite luge koi toa go izmislile bea prijateli Samiriovi koga im napravil zlatno tele koe rikalo.Negovite pristalici potoa počnale da tancuvaat okolu nego i da mu iskažuvaat lubov (tevadžud).Takvoto odnesuvanje go pretstavuva verata na nevernicite
i obožavateli na teleto.A što se odnesuva do“kadiba“ (ritualot so tapani),prvite koi počnale toa da go praktikuvaat se hereticite-zindici kako bi gi odalecile muslimanite od Allahovata Kniga.
Sedenkata na Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem so negovite ashabi,izgledaše taka,kako na glavite da im bea pticite na smirenosta.
Zatoa dolžnosta e na sultanot i negovite pomagači da go zabranat nivnoto prisustvo vo džamiite i na drugite mesta.
Ne mu e nikomu dozvoleno koj veruva vo Allah i Sudniot den da prisustvuva vo nivnite sedenki so niv nitu da gi pomaga vo nivniot batil.Na vakvoto mislenje se imam:Malik,Ebu Hanife,Šafi i Ahmed ibn Hanbel,kako i ostanatite imami od islamot a Allah,Azze ve Dželle,upatuva na Praviot pat.“
(El-Džami’u liahkamil-Kur’an,imam Kurtubi,11/237-238)
IMAM EBUL FEREDŽ IBN DŽEVZIJ:
Ibn Dževzij vo svojata kniga,“Telbis Iblis“,od koga što go spomnal Iblisovata zabluda na sufite vo pogledot na tancuvanje i pristrastnost,rekol:“Našite fekihi ne primaat svedočenje od peači i igraorci,a Allah upatuva na Praviot pat.“
(Telbis Iblis,imam Ebul Feredž ibn Dževzij,163-167)
Vo knigata"Tertibul medarik"od El Kadi Ijjad,Et Tunejsi kažuva:“Bevme kaj Malik ibn Enes,pa nekoj čovek od Nisbin reče:“Kaj nas ima luge za koi se zboruva deka se sufi.Mnogu jadat,potoa peat,
stanuvaat i tancuvaat.
Malik ibn Enes praša:“Dali se tie deca?
Ne,ne se,odgovori toj.Dali se tie budali?,praša Malik.
Čovekot odgovori: Tie se šejhovi i imaat pamet.Ne sum slušnal deka nekoj od muslimanite da napravi nešto slično na ova,reče Malik.“
Kažuva imam El-Bika'i:
“Onoj koj veruva deka nekoj ima pat kon Allah s.v.t.,bez da go sledi Pratenikot sallallahu alejhi ve sellem,toj e nevernik i prijatel na šejtanot,prema mislenjeto na (idžma') i ulemata.“
(El Džam'iu li ahkami El Kur'an 11/16)
PROČITAJTE ŠTO PIŠUVA VO KNIGITE NA SUFI-POVIKUVAČI NA VRATITE NA DŽEHENNEM
Vo biografijata na Muhammed el Firgal pišuva deka često pati zboruval: “Si odev pred Allah pod Aršot i mi reče toa i toa,a jas Nemu toa i toa.“ (El Ihja 3/24)
Kažuva Ebu Turab: “Eden pat da si go videl Ebu Jezid po korisno bi ti bil nego da go vidiš Allah sedumdeset pati.“
(Avariful me'arif 56)
Mnogu od sufistite tvrdat deka direktno od Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem,dobivaat vizii,pravila i dr.So ova se podrazbira deka verata ne e nadopolneta i deka šerijatot stalno se nadopolnuva,a Allah s.v.t.,vo Kur'anot veli:“ أَكْمَلْتُ لَكُمْ دِينَكُمْ وَأَتْمَمْتُ عَلَيْكُمْ نِعْمَتِي وَرَضِيتُ لَكُمُ الْإِسْلامَ دِينًا“Al jeumel akmal tu lekum dinekum ve etmumtu alejkum ni'meti ve reditu lekum al Islam edine.”
Značenjeto:“Denes vi ja nadopolniv verata vaša i go ispolniv blagodatot Moj kon vas,i zadovolen sum Islamot da vi bide vera”.
(Sura El-Maide 5:3)
Ibn Arabi spomnuva; deka knigata "Fasusul hikem"vo sonot mu go dal Allahoviot Pratenik,a vo stvarnost go primenuva ona što mu go zacrtal Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem.“
(El Hedijje el hadije 104)
Za otkrivanje na gajbot (skrienoto),Gazali kažuva:“Toa ne ќe se ostvaruva osven so osamuvanje vo temna prostorija,a ako nema temna prostorija,neka ja spušti glavata kon gradite ili neka se zavitka vo alištata.Togaš ќe slušne kako go povikuva vistinata i ќe go vidi vozvišenoto božije prisustvo.“
(Et Tesawuf bejnel hakki vel batil-iz knjige"El Futuhatulmekije")
Kažuva Gazali:
“Potoa se povlekuva vo džamija...i sedi nevraboten,vo polna meditacija,i ne treba da gi voznemiruva svoite misli so učenje na Kur'an,nitu so razmisluvanje za nejzinoto objasnuvanje,nitu so knigite na hadisi i sl..“ (El Ihja 4/251)
Sufite tvrdat deka onoj koj naiduva do ova vistina i se uveruva deka e toj Allah,ne e dolžen da sledi šerijat.Kažuva ibn Arabi:
“Rob e Gospodarot,a Gospodar e robot.“ (Et Taijje)
PRELISTUVAJЌI JA KNIGATA"MIŠKATUL ENVAR”,
KOJA JA NAPISAL GAZALI,GO PRIMETIV SLEDNOTO:
Er Rifai kažuva:
“Koga evlijata ќe se dogovori tajno so Allah,Toj go zadolžuva da upravuva so ona što e izmegu nebesata i Zemjata....potoa postanuva božji atribut,ništo ne mu e nevozmožno.“
(Hazihi hijes-sufijje 125)
Kažuvaat: “Šejhot nema da bide šejh dodeka ne gi očisti grevovite na svoite učenici od Levhi Mahffuz.“ (El Džami 2/142)
Kažuva Nuruddin el Ješreti:
“Sufi doaga do toj stepen da kažuva na nešto“bidi“i toa bidnuva.A na nekoi im e dovolno toa da go pomislat.“
(El Džami 2/135)
Kažuva Eš Ša'arani vo biografijata na svojot šejh Ali el Hawas:
“Go znaeše životniot vek na svoite stvorenija,a seto ova od edna
pričina,gledaše vo Levhi Mahfuz."
(Nesrul mehasinil galije 1/111)
Šejh Abdullah Bailevi beše prisuten vo zakopot na eden čovek,pa rekol:
“Koga Munkir i Nekir go prašale ovoj mejjit(umren):“Koj ti e Gospodar?,toj im rekol:Mojot šejh Bailevi.Pa jas se založiv za nego.Prodolžija da go ispituvaat,a toj pak istoto im go reče,pa si rekoa:Dobro dojde i neka si pozdraven i ti i tvojot šejh.
“Velat:“Vaka treba da go čuva šejhot svojot učenik duri i posle negovoto umiranje. (Ibid 296/1)
Muhammed el Hanefi na samoto umiranje,zboruvaše:
“Koj ќe ima kakva potreba neka doaga na mojot grob i neka pobara,jas ќe mu go ispolnam.“ (El Džami 379/1)
Kažuva Gazali:
“Znaj deka slušanje na pesna e po efektivno za duhovnosta od Kur'anot za sedum pati.“ (El Ihja 2/298)
Vo biografijata na Šerif el Medžzub se kažuva:
“Vo Ramazan za vreme na postenje jadeše i zboruvaše: Jas sum osloboden od postenje,mojot Gospodar me oslobodil.“
(Et Tabekat 2/150)
IMAM EZ ZEHEBI za smrt-ta na Jusuf el Kumeni,kažuva:
“Toj e onoj za kogo narodot potvrduva da e Allahov evlija.Toa go dokažuvaat so otkrivenijata i ludiot govor.Ovie nešta se od vračari,sveštenici i bezumni koj imaa džin prijatel.Vakvite scenarija se počesto vo posledno vreme.Neka e Allah na pomoš.Ovoj Jusuf bi se gnasel so sopstvenata močka,bi odel bos i ne klanjal.“
(El Kešf 776)
Sufijskite poglavari go učat murid-ot (učenikot) na toj način da bide kaj šejhot kako mrtovec vo racete na onoj koj go kapi.Tie velat:“Koj ќe mu kaže na šejhot: zašto?,nema da uspee nikogas.Pokornosta kon šejhot e farz (dolžnost).
Kažuvaat: “Ako bi videl ubava i zgodna žena kako vleguva kaj šejhot i toj se osamuva so nea,ti zagrej mu voda neka se kapi.“ (El-Hedijjel hadijje 129)
Vo biografijata na Ibrahim ibn Usejfir pišuva:
“Urinata negova bila kako belo mleko.Bi došol do takva situacija da
se raspravam so samiot sebe.Bi mu smetal učenjeto na muezinot
“Allahu Ekber“pa bi stanal da go gadja so kamenja zboruvajќi:
Na tebe,kuče edno! Pa bi rekol: O muslimani,ne veruvame dodeka ve ima poveќe od nas.“ (Et Tabekat 2/140)
Eš Ša'arani ni zboruva za svoite kerameti,pa si kažuva:
“Sum bil blizu Pratenikot,sallallahu alejhi ve sellem,na kratko rastojanie izmegu mene i nego.Duri,ponekogaš sum go stavil rakata na negoviot kabur(grob),a sum bil vo Egipet.“
(Letaiful minen 1/
Vo biografijata na Muhjiddin ibn Arebi pišuva:
“Spomenuvaat deka Kaba pravela tavaf okolu nego i nemu mu se pokorila.“ (El Džami'u 1/120)
Vo biografijata na Ahmed el Faruki pišuva:
“Mnogu pati bil vozdignat nad Aršot.Za Ramazan go povikale na iftar negovite deset muridi (učenici) i toj im se odzvi.I koga doaga zajdisonce bil kaj sekogo eden od niv deset vo isto vreme i iftareše so niv.“ (Ibid 1/335)
El Džunejd kažuva:
“Za muridot (učenikot) početnik,e naj dobro da ne se zafati so srceto svoe so tri nešta: Zarabotuvačkata,traganje na hadis i so ženidba,vo sprotivno negovata položba ќe se promeni.“
A potoa reče:“Najdobro e za sufijata ništo da ne pišuva i ne čita,zatoa što toa e po prilagodno za održuvanje na koncentracija.“
(El Ihja 1/11)
Teško na onie koi si gi zedoa aftoritetite za vistina namesto vistinata za aftoritet.
Ova beše samo edno kratko patuvanje po morskite dlabočini na sufizmot poln so širk i kufr.