Hidžama
بسم الله الرحمن الرحيم
Bismil-lahir-Rahmanir-Rahim
Ibn Abbas prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol:
“Nesum prošol pored grupa meleci,vo noќta na Isra,a da ne mi poručilja:"O Muhammed,prifaќaj go hidžamata."
Tirmizi,(2053),Ibn Madže,(3542),Hakim, 4/209.Hakim i Zehebi ova predanie go cenat vjerodostoen.
Vo drugoto predanie stoji:
“O Muhammede,naredi im na svojot ummet da činat hidžama.”
Tirmizi,(2052),Ibn Madže,(3544),Bezzar,3/388(El-kešf),so ispraven lanec na prenesuvanje.Ovie predania ukažvaat na milost od melecite kon ovoj ummet,posakuvajќi mu sekoe dobro,preporačuvajќi mu hidžama.
Hidžama e najdobriot lek
Enes b.Malik prenesuva od Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,:
“Najdobriot lek so koe možete da se lekuvate e hidžama.”Muslim(1577),Tirmizi,(1278),Ahmed,3/174,Ibn Sad,1/443.-444.
Vo drugoto predanie,stoji:
“Ona so koe se lečite ako vo nego,navistina,ima lek togaš toa e vo hidžamata.”Buhari,(5697),Muslim,(2205).
Megjutoa,nekoi naučnici smetaat deka za ova predanie se odnesuva za
žitelite na Hidžaz i drugite topli kraišta.
Vo hadisot koj go prenesuva Džabir r.a.,se veli deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol:
“Na vistina vo hidžamata ima lek.”
Muslim,(2205),Ibn Hibban,3/440, Ebu Jala,(2037),Hakim,4/409, Bejheki,3/387.
Hidžamata vo odredeni vreminja ima posebni odlikuvanja i dava (posebno) efikasni rezultati.
Ebu Hurejre deka kažuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,rekol::
“Koj ke napravi hidžama na sedumnaestiot,devetnaestiot ili dvaeset i prv den na(lunarskiot mesec),ќe mu bide lek od sekoja bolest.”
Ebu Davud,(3861),Tirmizi,(2053),Ibn Madže,(3551)
Slično na toa,i Hakim,4/210 so vjerodostoen lanec na prenesitelot.
Samo razlikata e vo toa što Hakim go spomenuva sedumnaestiot den. Hakim i Zehebi go ocenile verodostoen po kriteriumite na Muslim.
Dodeka Ibn Madže prenesuva deka;”Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,
preporačal da se pravi hidžama vo ponedelnikot,vtornikot i četvrtokot.“ Ibn Madže,(3552, 3553) i Hakim,4/409
Vršenje na Hidžama ne e poželno vo odredeni vreminja:
"Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,zabranil pravenje hidžama vo sredata,petokot,sabotata i nedelata".
Ibn Madže,(3552,3553) i Hakim,4/409.
"Ummu Seleme r.anhuma,žena na Allahoviot Pratenik s.a.v.s., pobarala dozvola sama da si napravi hidžama,pa i dozvolil".
Muslim,(2206),Ebu Davud,(4105),Ibn Madže,(3545).
Vidi go i komentarot na imam Kurtubi na ova predanie vo El-mufhimu,5/596.Vo druga verzija se naveduva deka taa bila Aiša, r.anhuma.,Hakim, 4/209.-210. Hakim i Zehebi ovoj hadis go ocenile verodostoen.
Hidžama može da se pravi na različni delovi na teloto:
Se Prenesuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,pravel hidžama na glavata(potočno),na sredinata na glavata,od dvete strani na vratot,
pod pazuvot,na vrvot na stopaloto.
Buhari(5700),Ebu Davud(3559,3860,3861),Ibn Madže,(3546,3548, 3550),
Tirmizi,(2051),Ibn Huzejme,(2658,2659,2660)so verodostoen lanec na prenesuvanje.
Koj ke se žaleče od glabobolie,Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,bi mu rekol:“Napravi hidžama“
Ebu Davud,(3858) so dobar lanec na prenesuvačot.
Vo edno drugo predanie se kažuva deka Allahoviot Pratenik s.a.v.s.,
rekol:
”Koga ke nastapat jaki žeštini olesnuvajte si sebesi so hidžama,
da ne bi mu porasnal nekomu krvniot pritisok pa da go ubie.” Hakim,4/212. Hakim i Zehebi ovoj hadis go ocenile verodostoen.